Vozniški izpit je za marsikaterega nekakšna vstopnica v svet odraslih. Sploh na podeželju, kjer je javni prevoz bolj redek, razdalje pa velike, je možnost vožnje z avtomobilom res neprecenljiva. Hkrati pa je mejna starost za najpogostejši izpit – izpit za avto, ravno 18 let, pri čemer postane voznik začetnik. To sovpada s polnoletnostjo in pri nekaterih tudi z zaključkom srednješolskega izobraževanja. Le izpit za motor nižjih kategorij – AM in A1 – se lahko opravlja že prej, pri 15 oziroma 16 letih.
Vozniški izpit B kategorije
Opravljanje vozniškega izpita kategorije B, torej za vožnjo avtomobila, se prične s prijavo na teoretična predavanja iz poznavanja cestno prometnih predpisov. Tam se kandidati poučijo o vseh pravilih glede vožnje vozil na cestah, obnašanju v križiščih in pomenu prometnih znakov. Sledi tečaj prve pomoči. Ta del je zelo pomemben, saj je pri nesrečah v prometu ključnega pomena ravno to, da znajo vsi udeleženci pomagati poškodovancem. Tudi tečaj za izpit za motor vsebuje prvo pomoč.
Po končanih predavanjih sledi preizkus znanja pred državno komisijo, ki zahteva veliko znanja. Šele nato se lahko prične praktična vožnja. Izpit za motor zahteva več spretnosti od voznika, zato je zahtevano število opravljenih ur precej večje, kot pri avtomobilu.
Za izpit B kategorije pa je potrebno prevoziti vsaj 22 ur. Število morebitnih dodatnih ur odmeri inštruktor in je odvisno od znanja vožnje, ki ga izkazuje kandidat za voznika. Po tem, ko voznik opravi glavno vožnjo in pridobi vozniški izpit, lahko samostojno vozi avtomobil. Voznik začetnik – status, ki traja dve leti, pridobi vsak voznik po tem, ko opravi izpit. Za vsakega voznika je to obdobje, ko mora utrditi svoje znanje in v tem času opraviti tudi tečaj varne vožnje. Voznik začetnik med vožnjo v krvi ne sme imeti alkohola, tudi v primeru, če ga ustavi le kontrola prometa in ne povzroči nesreče.