Kmetje imajo, kar se košnje tiče, povsem drugačne zahteve kot vrtnarji ali domači vrtičkarji. Za razliko od vrtnarjev, ki urejajo vrtove s stališča estetske vrednosti, imajo kmetje nalogo pokositi travo tako, da se jo lahko uporabi kot krmo – pa naj bo to suho seno ali pa fermentirana silaža. Seveda govorimo o košnji kmetijskih površin; tudi mnogi kmetje imajo doma vrtove z lepo negovano trato brez namena, da bi jo uporabljali kot krmo. Tipične kosilnice se zato med kmeti in vrtnarji razlikujejo.
Najbolj pogost tip kosilnice za profesionalno vrtnarsko uporabo, ki se uporablja predvsem za košnjo nekoliko večjih površin, je vrtni traktor. Ta tip kosilnice definira precej velika širina odkosa ter sedeča košnja in hidrostatski pogon, kar je precej bolj udobno od manjših vrtnih kosilnic, ki zahtevajo hojo ob njih. Vrtni traktor je povsem neprimeren za kmetijske namene, ker pokošeno travo zmulči – zmelje na zelo majhne kosce. Tako travo se težko enakomerno posuši, pa tudi za pripravo silaže ni primerna, zato se jo uporablja le za kompostiranje ali zastirko. Za ozke predele, kjer vrtni traktor ne pride zraven, pa se največ uporablja navadna vrtna kosilnica in motorna kosa oziroma kosilnica nitkarica.
Kmetje pa uporabljajo drugačne tipe kosilnic, na primer bcs kosilnice. Te pokošeno travo odrežejo le spodaj in jo pustijo v celotni dolžini ležati na tleh, tako da jo je lažje pobirati in shranjevati ter je tudi bolj primerna za krmo živali. Poleg traktorskih rotacijskih kosilnic za večje, ravne površine, se v ozkih predelih z večjim nagibom veliko uporabljajo bcs kosilnice. Ta tip kosilnic je bil razvit posebej za uporabo v senožetih in drugih nedostopnih predelih, kjer ni mogoča traktorska košnja. Zato imajo bcs kosilnice tudi posebej razvit motor, ki omogoča košnjo pod velikimi nagibi, hkrati pa že sama konstrukcija z izredno nizkim težiščem omogoča varno košnjo na večjih klancih.